ANALIZA RAZVOJA ODREĐENIH MOTORIČKIH SPOSOBNOSTI RAZLIČITO FIZIČKI AKTIVNE DECE PREDŠKOLSKOG UZRASTA

  • Ksenija Breg Vrtič Šentilj, Slovenija
Кључне речи: motorički razvoj, motorički testovi, deca predškolskog uzrasta, dodatna sportska aktivnost, longitudinalna studija

Сажетак

Poslednjih godina brojna istraživanja motoričkog statusa dece predškolskog uzrasta pokazuju da su deca u ovom uzrastu manje fizički aktivna nego ranije. Po mišljenju istraživača, sve dominantniji sedentarni način života je vrlo verovatno uzrok brojnih zdravstvenih problema u detinjstvu i kasnijem životnom dobu. Istraživači predviđaju da će se i u budućnosti nastaviti trend smanjivanja fizičke aktivnosti, a samim tim i opadanje motoričkih sposobnosti uz sve veću prevalenciju prekomerne telesne mase i gojaznosti. Iako Kurikulum za predškolsko vaspitanje u predškolskom uzastu ne predviđa sistematičnog praćenja motoričkog razvoja dece, vrtići mogu imati važnu ulogu u preduzimanju koraka za prekidanje ovog trenda jer deca u njima provode značajan deo dana. Cilj predstavljene longitudinalne studije jeste analiza određenih motoričkih sposobnosti dece u periodu od jedne godine. Prigodni uzorak (N = 23) uzet je iz konkretne populacije dece uzrasta od četiri do pet godina. Merni instrument predstavljaju motorički testovi (zavisna varijabla). Nezavisnu varijablu predstavlja pohađanje dodatne sportske aktivnosti. Analizom varijanse (ANOVA) utvrđeno je da deca koja pohađaju dodatne sportske aktivnosti postižu bolje (Z ≥ .0414) rezultate na svim motoričkim testovima od dece koja ih ne pohađaju (Z ≤ –.0734). Uprkos činjenici da je razlika između dve grupe dece statistički značajna (p < .05) samo na jednom od četiri testiranja, naše pretpostavke o boljim motoričkim sposobnostima dece koja pohađaju dodatne sportske aktivnosti su potvrđene.

Референце

Baranowski, T., Thompson, W. O., Durant, R. H., Baranowski, J., & Puhl, J. (1993). Observations on physical activity in physical locations: Ager gender, ethnicity, and month effects. Research quarterly for exercise and sport, 64(2), 127-133.

Bratina, N., Hadžić, V., Batellino, T., Pistotnik, B., Pori, M., Šajber, D., & Dervišević, E. (2011). Slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in mladostnikov v starostni skupini od 2 do 18 let. Zdravstveni vestnik, 80(12), 885-896.

Breg, K. (2018). Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta (diplomski rad). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Fjørtoft, I., Pedersen, A. V., Sigmundsson, H., & Vereijken, B. (2011). Measuring physical fitness in children who are 5 to 12 years old with a test battery that is functional and easy to administer. Physical therapy, 91(7), 1087-1095.

Haga, M. (2009). Physical Fitness in Children With High Motor Competence Is Different From That in Children With Low Motor Competence. Physical Therapy, 89(10), 1089-1097.

Malina, R. M., Bouchard, C., & Bar-Or, O. (2004). Growth, maturation and physical activity. United States of America: Human Kinetics.

Marinšek, M., & Rajtmajer, D. (2017). Šport v funkciji doživljajske vzgoje. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.

Papalia, D. E., Wendkos Olds, S., & Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu – osnove gibalne izobrazbe. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Pistotnik, B., Pinter, S., & Dolenec, M. (2002). Gibalna abeceda. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pišot, R., & Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.

Pišot, R., & Jelovčan, G. (2006). Vsebina gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.

Rajtmajer, A. (1997). Diagnostično-prognostična vloga norm nekaterih motoričnih sposobnosti pri mlajših otrocih. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Strel, J., Mišič, G., & Strel, J. (2016). Klinična pot. In Strel, J., Mišič, G., Strel, J. in Glažar, T. (Eds.), Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab.

Šimunič, B. (2008). Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga – gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status Slovenskih otrok. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.

Šimunič, B., Volmut, T., & Pišot, R. (2010). Otroci potrebujemo gibanje: otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok. Koper: Univerza na Primorskem. Znanstveno-raziskovalno središče. Inštitut za kineziološke raziskave. Založba Annales.

Škof, B. (2016). Gibanje in gibalni razvoj. In Škof, B. in Bratina, N. (Eds.), Šport po meri otrok in mladostnikov – 2. dopolnjena izdaja. (str. 304-343). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Tucker, P., & Gilliland, J. (2007). The effect of season and weather on physical activity: a systematic review. Public health, 121(12), 909-922.

Videmšek, M., & Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Videmšek, M., & Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Volmut, T., & Šimunič, B. (2016). Količina in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok v zgodnjem otroštvu. In Plevnik, M. in Pišot, R. (Eds.), Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem otroštvu. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., & Šimunič, B. (2010). Odvisnost organiziranih športnih dejavnosti od materialnih, vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih vidikov za izvajanje gibanja v vrtcu. . In Šimunič, B., Volmut, T., Pišot, R. (Eds.), Otroci potrebujemo gibanje: otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok. Koper: Univerza na Primorskem. Znanstveno-raziskovalno središče. Inštitut za kineziološke raziskave. Založba Annales.

Zdešar, T., & Porenta, T. (2016) Predšolski otroci. In Strel, J., Mišič, G., Strel, J. in Glažar, T. (Eds.), Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab.

Zhou, Z., Ren, H., Yin, Z., Wang, L., & Wang, K. (2014). A policy-driven multifaceted approach for early childhood physical fitness promotion: impacts on body composition and physical fitness in young Chinese children. BMC pediatrics, 14(1), 118.

Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta.

Zurc, J. (2011). Gibalna aktivnost slovenskih otrok. Šport: Revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 59, 126-131.
Објављено
24. 09. 2019.
Bрој часописа
Секција
ПРЕДШКОЛСКА ПЕДАГОГИЈА